Učenci 7. razreda so organizirali in izvedli drugačen roditeljski sestanek. Kot razredničarka sem mnenja, da bi morali starši, učenci in šola (jaz kot razredničarka) bolj sodelovati. Vsako težavo bi morali reševati kot triperesna detelja.
Zavzemam se, da bi se govorilnih ur poleg staršev udeleževali tudi učenci, saj bi tako veliko hitreje reševali nastale težave.
A nimam te sreče. Takšnih primerov je zelo malo, učenci vzamejo prisotnost na govorilnih urah kot kazen oz. kot nekaj slabega.
Zadala sem si cilj in upam, da nam uspe premagati to oviro, da bodo tako starši kot učenci dojeli, da je za vsa bolje, če sodelujemo, hitro ukrepamo in čimprej rešimo težave. Noben učenec ne bi smel živeti s problemi. Naučiti jih moramo reševanja le teh. S težavami se je potrebno soočiti, nanje pogledati iz različnih vzornih kotov in najti najboljšo rešitev v tistem času. Nikoli ne smemo obupati. Če nam prvič ne uspe, nam bo drugič, če nam drugič ne bo, nam bo morda tretjič ... POTREBNO JE VZTRAJATI.
Moja želja o udeležba vseh staršev in učencev se ni uresničila. A ne bom se predala. Še naprej si bom prizadevala, da uresničim ta cilj.
Nekaj utrinkov iz RS! Bilo je prijetno. Upam, da tudi vam drage mame in učenci 7.r.
Jasna
 |
| babica je zaspala na vajah |
 |
| recitali o mami |
 |
| igra o nas - bi rekli sedmošolci |
 |
| Marjan odlično opravlja svojo nalogo |
 |
| po koncu kulturnega programa sledi |
 |
| presenečenje (pa ni bila torta) |
bilo je zelo zabavno in smešno. mislim, da je bilo tudi mamam všeč :)
OdgovoriIzbrišiMonika
Mi učenci in učiteljica Jasna Lampreht smo se zelo potrudili in za mame pripravili presenečenja. Sami smo napisali igro, ki smo jo tudi zaigrali in mame so se ob tem zelo zabavale. Ko smo jim prinesli darila so ostale kar brez besed. Mislim, da so že vse slike v okvirju.
OdgovoriIzbriši