Zelo sem ponosna, da smo letos na naši šoli imeli dve ekipi PP (edina šola), ki sta se pripravljali tudi na tekmovanje iz PP. Vložili smo veliko truda v učenje, priprave, praktični del in organizacijsko izvedbo krožka.
Predstavnikom RK bi lahko bilo v veselje, da so še učenci, ki jih to vrstno znanje zanima. A ko se učenci vrnejo iz tekmovanja vedo veliko povedati tako domačim kot sošolcem. Kot mentorica se lahko trudim kolikor se hočem, jih motiviram, jim govorim kako je tovrstno znaje koristno, ampak tega kar povedo otroci ne morem izbrisati iz spomina. Govorim o odnosu komisije oziroma članice komisije do otrok. Otrok ne morete kritizirati kako slabi so, kako niso naredili nič dobro, preden sploh končajo z delom. Prijazna beseda - kritika bi jih motivirala, bi jim dala elana in bi komaj čakali naslednje leto, da popravijo napake. Trudijo se, niso pa profesionalci (na razpolago imajo le 20 ur). Ne poznate jih. Med njimi so tudi takšni, ki ne prenesejo krvi, povojev, pa se vseeno trudijo. Gredo preko sebe, ker se zavedajo vrednot prostovoljstvo in pomagati. In kako naj učence motiviram za naslednje leto?
Učenke bile ste odlične. Ponosna sem na vas, da ste zmogle premagati vse ovire, se udeležile tekmovanja in niste popustile ne glede na vse. Verjetno je to tudi namen PP - nikoli obupati, nikoli odnehati, vztrajajti - sigurno se obrestuje. Upam, da se vidimo naslednje leto pri krožku PP.
Učimo se za življenje, zase in to kar znamo je naše. Znanja nam ne more nihče vzeti, če pa vemo kaj početi z znanjem, pa tudi volje ne.
Menorica RK in PP: Jasna Lampreht
zadnje vaje ekip
odhod na tekmovanje
prihod na tekmovanje
čakanje na teoretski del
uvodni nagovor
teoretski del
pred praktičnim delom
 |
čakanje na rezultate
fotka za spomin
čakanje na razglasitev
ekipa 2
ekipa 1
priznaje za sodelovanje za ekipo 1 in 2
Ni komentarjev:
Objavite komentar