Z učenci 6. razreda sem se pri njihovi oddelčni skupnosti pogovarjala o dobrih in nesebičnih dejanjih naših mamic, o tem kako bi jih razveselili, vendar ne le ob materinskem dnevu, temveč vsak dan. Predlogi so bili različni in upam, da kateri izmed naštetih tudi uporabljen. Prepričana pa sem, da so bile uporabljene vazice, ki so jih za mame izdelali pri gospodinjstvu.
Pogovarjali pa smo se tudi o tem, kako spremeniti naše razvada oziroma navade, na katere nas opozarjajo drugi, tudi naše mame. Ugotovili smo, da to ne gre čez noč. Potrebno je vztrajati in včasih slabo navado ali razvado nadomestiti s kakšno drugo dejavnostjo - hobijem, ki nas zanima. Nikoli ne smemo takoj obupati. Zapomniti si velja pregovor, da vaja dela mojstra.
In kako ugotoviti v čem smo dobri? To vemo sami ali pa nam povedo drugi. Šestošolci so morali povedati svojim sošolcem in sošolkam v čem so dobri oziroma jih pohvaliti. Nastale so težave. Ugotovili smo, da imamo težave, kadar moramo nekoga pohvaliti. Prav nasprotno pa je, ko moramo nekoga grajati. Takrat nimamo težav. Takoj se spomnimo kaj nam gre "na živce". Pa znamo to tudi povedati tako, da ne prizadanemo? Ali znamo sprejeti kritiko?
Iščimo v ljudeh pozitivne lastnosti, pohvalite jih/se, če so/ste v čem dobri.
Pohvala vsakemu polepša dan!
Jasna
Ni komentarjev:
Objavite komentar